Sprva je HGC izdal začasne licence več kot 20 spletnim igralnicam. Te igralnice so bile v celoti licencirane za delovanje znotraj Grčije in zakonito sprejemanje igralcev iz države. Kljub tej začetni prizanesljivosti pri izdajanju dovoljenj pa je vlada na koncu zahtevala, da podjetja zapustijo Grčijo, zaradi česar je samo igralnica OPAP v državni lasti z navideznim monopolom nad trgom. Državna spletna igralnica je omejena pri igrah in storitvah, ki jih ponuja, kar pomeni, da se številni prebivalci Grčije še vedno prijavijo v čezmorske igralnice, ki še vedno sprejemajo igralce iz države in se rutinsko trudijo pritegniti več.
Medtem ko igralnice s sedežem v tujini ne morejo več pridobiti licence za delovanje v Grčiji, igralci na ozemlju niso zakonsko omejeni pri igranju v njih. Zakonske omejitve so namenjene samim podjetjem, v nasprotju z vsemi igralci, ki igrajo v nelicenciranih igralnicah na internetu. Zaradi te prizanesljivosti v smislu uveljavljanja pravil za posamezne igralce se številne spletne igralnice, ki delujejo z mednarodnih ozemelj, usmerjajo proti grškemu trgu. Takšno ciljanje se izvaja tako, da so storitve na voljo v grškem jeziku in zagotavljajo bonuse in nagrade z mislijo na grške stranke. Grčija uporablja evro, kar pomeni, da imajo igralci minimalne težave s menjalnimi tečaji pri spletnih igrah na srečo, saj številne države in njihove licencirane spletne igralnice sprejemajo to valuto.